Le malo

Le malo je potrebno za prelep in poln občutek. Izražena topla misel in globok pogled, ki ti ju nameni ljubljena oseba. In nežen objem, čuten poljub. Iskren.

Svet je lep.

Zakaj?

Zakaj me občasno obleti kakšna bojazen? 

Ker se poznam dobro, poznam tudi odgovor - to je posledica nepotrebnega razmišljanja, ki se, sicer in na srečo redko, brez posebnega vzroka spravi v pogon zaradi preteklih slabih izkušenj. Ki nimajo povezave s trenutnim stanjem. To pa povzroči kratek padec samozavesti in omogoči razvoj nepotrebne bojazni.

Ker vem, da živim sedaj in da je preteklost za mano, traja taka bojazen le kratek čas. Ker je škoda časa, da bi se sekiral brez potrebe. Ker vem, da zmorem. Ker sem optimist. Ker zaupam in verjamem.

Lepo je okoli nas, samo poglejmo naokoli...

Brezskrbnost

Kako lep je čas, dnevi in noči, ko nas nič ne skrbi, ko se prepustimo življenju, lepoti in užitku.

Žal so taki trenutki redki, saj okolje generira veliko količino pritiska, stresa in posledično skrbi. Katerih se težko rešimo. Ker je to v nas, ker smo se tega naučili v mladosti od starejših in nam je to privzgojeno. Ne da bi si tega želeli. Tega ne rabimo.

In le mi sami lahko te skrbi razredčimo in zavržemo. Živimo in uživajmo dan, saj se ne bo več ponovil. Čutimo sebe in nam najljubše, uživajmo v lepih čustvih. Onemogočimo lastno ranljivost osebam, ki bi nam morale biti ob strani, ampak dejansko niso, in vnašajo nemir, stres in skrbi v nas. Zavrzimo skrbi za zadeve, na katere ne moremo vplivati niti najmanj. 

Če je kdo, ki verjame v nas in sebe in nam pomaga, toliko lepše in lažje.

Opustimo skrbi, življenje bo veliko lepše...

Danost

Verjamem da obstajajo naravne danosti, katerih ni mogoče spremeniti. Ali pridobiti. 

Danost neponovljivo udobnega in sproščenega občutka ter polne odprtosti in predanosti ob telesu ljubljene osebe. To ni nekaj za kar bi se lahko odločil ali izbral po tehtnem premisleku. Pravzaprav je to velika redkost.

Če taka danost je in če se osebi ujemata tudi v razmišljanju, dojemanju,..., potem pa je doseženo neponovljivo. Če to doživiš, veš.

Naprej

Sem čustven. Veliko dam na to in prav se mi zdi tako. Sem tudi racionalen. Pa veliko samozavesti je v meni.

Kljub vsemu temu me občasno popade bojazen, ki izvira iz občasno neželjeno pojavljenega vprašanja - ali bo vsa moja čustvena odprtost in zaupanje ter samozaupanje temelj za veliko bolečino? V takem trenutku me kar strese. 

Ampak raje doživim to morebitno bolečino kot da bi bil zaprt sam vase, brez zaupanja do drugih ali sebe, brez čustev. Zato bom živel še naprej tako kot sedaj. Čustev ne bom zapiral ali odrival, saj potem ne bi bil jaz.

Mogoče je še kaj, kar bi še lahko popravil. Odprt sem...

Površinsko

Prav žalostno je, kako površno ljudje opazujejo. Pravzaprav ne vidijo skoraj nič, le tisto, kar se dobesedno porine vanje. Z barvami, nekonvencionalno obliko, ekstremi. Ostalega zanje ni. Ne obstaja. Še bolj bedno je, da velja isto tudi za vse ostale njihove čute. 

Velikokrat je okoli tistega, kar je namenjeno našim čutom in temu primerno kričeče poudarjeno, veliko več lepega. Tistega pravega.

In vse to velja tudi za čustva. Tako tuja kot svoja. 

Zato toliko bolj cenim ljudi, ki se zavedajo sebe in svoje okolice. Ki čutijo, z vsemi čutili, s čustvi. So celota. Zavedajmo se.

Izlet

Danes je bil na vrsti letni servis motorja. Pa še nove gume in zavorne ploščice. Ker se je malce zavleklo sem po servisu naredil le kratek izlet za pripravo gum, krajši od načrtovanega.

Malce bolj stabilno vreme, še par stopinj več, pa bo pravi čas za celodnevne izlete. S počitki za kavo ali prigrizek na prelepih krajih. Kjer se v dvoje lepše opazuje in veseli.

Komaj čakam da jih pokažem...